malce sem sramežljiva, nisem vajena karkoli komentirati takole preko interneta..., na srečo računalnik opozarja na nepravilno napisane besede, še vejice, pa bo.
Sem z zanimanjem poslušala podcast Herera in je res fino :)
Mislim, da smo celo življenje igračka v roki raznih hormonov, ki nam krojijo življenje- včasih nam ga polepšajo, včasih pa popestrijo. Zato je moja perspektiva takšna, da predvsem poskušamo razumeti kakšen vpliv imajo in na katere sisteme v telesu. Čeprav najbrž na celotno telo preko vsemogočih mehanizmov delovanja. Kar lahko naredimo je da poskušamo slediti smernicam za " zdravo" življenje ( kar je poseben izziv) in sami , kolikor je pač v naši moči, poskrbeti za čim manj nevšečnosti. In da se seveda pogovarjamo in izmenjujemo izkušnje. Tako verjamem, da lahko storimo največ zase in druge popotnice. Sama sem od začetka aprila na NHZ in še čakam odzive telesa, čeprav imam pomisleke v smislu: je prav da sem, sem razvajena in ne morem sprejeti, da se pač staram in me bo sem in tja kaj bolelo,...?
Sem tu nekje, na koncu perimenioavze..., marsikaj se dogaja in najbolj zagonetno se mi zdi to, da pri simptomih v resnici ne veš ali so posledica hormonskih nihanj ali imaš mogoče neko "bolezen" ... ja to me najbolj bega. Zdravniki pa nič, nihče te ne vpraša ali ti kaj razloži. Danes so informacije dostopne, vendar kakor si zapisala se mnoge sploh ne zavedamo, da smo v tem obdobju...., včasih pa, no saj vemo... potrpet je bilo treba 🤐
Draga Polona, človek ne ve, če bi se smejal ali jokal. Ali pa jezno zaloputnil z vrati. Jaz za nazaj gledam in se čudim, koliko iztočnic sem pred leti dala svoji zdravnici, pa mi z besedo ni omenila perimenopavze. No, ko sem bila zadnjič pri njej, lani decembra, sva še enkrat šli skozi vse. Strukturirano. In naredili načrt, ki se ga zdaj držim. Kar me jezi je, da imam res srečo, da imam tako zdravnico, ki se uči sproti. Verjetno rudi na sebi (sva praktično istih let). Koliko žensk nima tega ‘luksuza’. Grozljivo. Se mi zdi zato še toliko pomembneje, da si delimo mnenja in predvsem izkušnje, se znajo odpirati novi pogledi in vidiki. Pa kak preblisk ‘a ja to je to!’ Ne vem pa, če se tudi tebi dogaja, da potem kakšno na novo odkrito zadevo hitro pripišeš simptomom? Jaz zadnje dneve čutim neko novo bolečino v desni rami in se ne morem znebiti skrbi, kaj če je sindrom zamrznjene rame. 🙃
Pozdravljene, drage dame ;)
malce sem sramežljiva, nisem vajena karkoli komentirati takole preko interneta..., na srečo računalnik opozarja na nepravilno napisane besede, še vejice, pa bo.
Sem z zanimanjem poslušala podcast Herera in je res fino :)
Mislim, da smo celo življenje igračka v roki raznih hormonov, ki nam krojijo življenje- včasih nam ga polepšajo, včasih pa popestrijo. Zato je moja perspektiva takšna, da predvsem poskušamo razumeti kakšen vpliv imajo in na katere sisteme v telesu. Čeprav najbrž na celotno telo preko vsemogočih mehanizmov delovanja. Kar lahko naredimo je da poskušamo slediti smernicam za " zdravo" življenje ( kar je poseben izziv) in sami , kolikor je pač v naši moči, poskrbeti za čim manj nevšečnosti. In da se seveda pogovarjamo in izmenjujemo izkušnje. Tako verjamem, da lahko storimo največ zase in druge popotnice. Sama sem od začetka aprila na NHZ in še čakam odzive telesa, čeprav imam pomisleke v smislu: je prav da sem, sem razvajena in ne morem sprejeti, da se pač staram in me bo sem in tja kaj bolelo,...?
Lepo bodite.
Polona
Oooo ❤️res je. Sporoci, kako bo hnt, me prav firbec matra!❤️
Se oglasim 🐞
Ojla.
Sem tu nekje, na koncu perimenioavze..., marsikaj se dogaja in najbolj zagonetno se mi zdi to, da pri simptomih v resnici ne veš ali so posledica hormonskih nihanj ali imaš mogoče neko "bolezen" ... ja to me najbolj bega. Zdravniki pa nič, nihče te ne vpraša ali ti kaj razloži. Danes so informacije dostopne, vendar kakor si zapisala se mnoge sploh ne zavedamo, da smo v tem obdobju...., včasih pa, no saj vemo... potrpet je bilo treba 🤐
🤗 Polona
Draga Polona, človek ne ve, če bi se smejal ali jokal. Ali pa jezno zaloputnil z vrati. Jaz za nazaj gledam in se čudim, koliko iztočnic sem pred leti dala svoji zdravnici, pa mi z besedo ni omenila perimenopavze. No, ko sem bila zadnjič pri njej, lani decembra, sva še enkrat šli skozi vse. Strukturirano. In naredili načrt, ki se ga zdaj držim. Kar me jezi je, da imam res srečo, da imam tako zdravnico, ki se uči sproti. Verjetno rudi na sebi (sva praktično istih let). Koliko žensk nima tega ‘luksuza’. Grozljivo. Se mi zdi zato še toliko pomembneje, da si delimo mnenja in predvsem izkušnje, se znajo odpirati novi pogledi in vidiki. Pa kak preblisk ‘a ja to je to!’ Ne vem pa, če se tudi tebi dogaja, da potem kakšno na novo odkrito zadevo hitro pripišeš simptomom? Jaz zadnje dneve čutim neko novo bolečino v desni rami in se ne morem znebiti skrbi, kaj če je sindrom zamrznjene rame. 🙃