#2 Kaj je ta teden ujelo mojo pozornost

Knjige, pogovori, kraji in povezave, ki sem jih ta teden zbrala zate na enem mestu

Jun 29, 2025

∙ Paid

📎 Vse povezave, ki so vključene v ta zapis, so tukaj zato, ker so se me dotaknile – ne zato, ker bi za to prejela kakršnokoli plačilo. Nič ni “affiliate”, vse je iz srca.

Junij mi je kar nekajkrat dvignil pulz. Najbolj sredi Zagreba, med popoldnevom, ki sva ga z dragim preživljala v kinu. Ko se je na IMAX platnu ravno dobro začela zapletati zgodba, se je nepričakovano začela še ena, ki je bila precej bolj napeta. Med filmski dialog se je vmešal ženski glas, ki nas je pozival k evakuaciji.

Ko je v naju trčila realnost, da se morava po najhitrejši poti umakniti iz neznanega in nabito polnega nakupovalnega središča, je najin adrenalin poskočil do neslutenih višav. Na poti domov sva izvedela, da je šlo za lažni alarm o podtaknjeni bombi. To seveda ni pomagalo napetemu telesu in razburjenim možganom, ki so bili še vedno priklopljeni na »flight mode«.

Od tistega dne naprej sem kot kapetanka brez ladje cel junij krmarila po razpoložensko razburkanem morju. Med popolno brezvoljnostjo in drobnimi izbruhi živčnosti, prepletenimi z občutkom krivde zaradi brezvoljnosti. Med prelaganjem obveznosti na »jutri« in tihim obžalovanjem, da tisti prepolni »jutri« postaja še ena teža, ki jo nosim na že tako utrujenih ramah.

In sredi vsega tega, kot vedno, iščem in včasih najdem uteho v majhnih rečeh. V zgodbah, pogovorih, prebranih stavkih v knjigah, člankih, serijah ali filmih. V tistih vsebinah, ki ne zahtevajo, da jih hitro pogoltneš in nanje še hitreje pozabiš. V delih, ki te zadržijo med vrsticami in spodbudijo nove razmisleke.

Tudi danes sem izbrala nekaj teh utrinkov in morda med njimi najdeš kakšno idejo zase. Za branje, poslušanje ali ogled. Kdo ve, morda katera od njih pospremi tisto mehko popoldansko tišino, ko se razgreto sonce skrije za hrib in se končno utiša notranji nemir.

V brezplačnem delu boš našla: kratke utrinke, ki so mi polepšali junijske trenutke, zgodbo o Pedru Pascalu, ki trenutno osvaja svet z mešanico občutljive moškosti in prikupnega šarma, ter pogovor z Bradom Pittom, ki je bolj kot intervju videti kot počasno razkrivanje moškega, ki je v fazi sprave s samim seboj. Pišem tudi o ljubezenskih zgodbah, ki dokazujejo, da ljubezen res pride v najrazličnejših oblikah – in da je vanjo še vedno lepo verjeti, ter o odlični novi reviji, ki je pravkar prišla na slovenski trg. Predstavim ti še Aljo, izjemno doktorico veterinarske medicine, specializirano za vedenje živali. S svojo toplino in strokovnostjo pomaga domačim živalim (in njihovim lastnikom) do bolj umirjenega vsakdana. Vse to brez “drama queen” izpadov na sprehodih ali paničnih napadov ob zvoku sesalca.

V plačljivi del pa sem vključila: najlepši pogovor, ki sem ga imela v juniju in mi je odprl srce, pa super članek o manosferi in glamosferi, razmislek o pomenu dolgčasa in zapis o tem, kako fino je, ko pristnost premaga popolnost. Pišem tudi o novem danskem zakonu, ki bi si zaslužil več pozornosti in ga absolutno želim tudi za Slovenijo. Zaupam ti še prijetno zgodbo o mikro knjižnicah in razkrijem, katere knjige me letos čakajo na moji bralni polici.

Kratki utrinki

Naslovnica revije Vanity Fair s Pedrom Pascalom

CNN je prvič v zgodovini Broadway predstav v živo prenašal zadnjo predstavo »Good Night and Good Luck«, v kateri igra George Clooney. Predstave si sicer ni več mogoče ogledati, lahko pa poiščeš istoimenski film (tudi v njem igra Clooney), ki je res vrhunski in še vedno blazno aktualen.
Ne glede na letni čas rada spremljam Aljo Skrt, ki na svojem Instagramu objavlja krasne popotniške reportaže. V teh dneh se potepa po Švedskem, ki ob vročinskem valu, na katerem jaha cela Evropa in mu ni videti konca, izgleda kot obljubljena dežela z drugega planeta.
Če še ne poznaš solopopotnice Andreje Počkaj, ti jo res priporočam. Tudi Andreja je trenutno na severu Evrope, natančneje v Litvi. Pri njenih objavah mi je izredno všeč, kako poglobljeno se pripravi na vsako potovanje (točno nasprotje mene), kako si dovoli male ovinke in s kakšnim navdušenjem deli vse, kar odkrije. V naslednjem življenju bom, po duši, popotnica Andreja.
Pedro Pascal, čilensko-ameriški igralec, je junija zasijal na naslovnici revije Vanity Fair. V intervjuju je znova dokazal, zakaj mu uspeva: ker ostaja iskren, človeški in pove stvari na glas – tudi takrat, ko to ni najbolj priljubljeno. Na Pedra sem prvič naletela v seriji Narcos, dolgo preden je postal tisti “it man”, ki ga danes vidiš povsod. In hkrati je Pedro še vedno nekdo, ki ostaja zvest sebi. Kar v Hollywoodu ni ravno vsakdanji pojav.
Še en super članek, v katerem nastopa Pedro, najdeš tudi v reviji The New Yorker.
911. epizoda podkasta Armchair Expert. Če smo že pri hollywoodskih igralcih, ti to epizodo z Bradom Pittom res priporočam. Pogovor o moški ranljivosti, prevzemanju odgovornosti za napake in, seveda, o tem, kako je biti Brad Pitt – brez olepševanja in z ravno pravšnjo mero distance.
Jenna Jang je v svoji Substack objavi pisala o drugačnem načinu razmišljanja, ki mu pravi third-order thinking. Gre za pristop, ki nas spodbuja, da ne gledamo zgolj na neposredne učinke svojih odločitev, ampak se ustavimo ob tem, kateri sistemi, vzorci ali navade te odločitve ustvarjajo in jih krepijo. V zapisu nas avtorica povabi, da prekinemo s pasivnim odzivanjem in začnemo graditi življenje, ki nas osvobaja.
Na Guardianu sem naletela na zapis, ki bi ga mirno uvrstila v rubriko »nepričakovana posodobitev življenja«. Avtorica opisuje, kako ji je med ogledom filma Sleepless in Seattle postalo jasno, da je tik pred poroko, ki je ne veseli tako, kot bi jo morala. In jo odpove. Ne zato, ker bi verjela v filmsko popolnost, ampak ker je v tisti znani sceni našla pogum, da si prizna: »To ni to. In to je dovolj velik razlog, da grem naprej sama.«
Monica Lewinsky je letos začela s svojim podkastom Reclaiming in v eni od zadnjih epizod je gostila Miley Cyrus. Ker me je Miley navdušila že v enem od preteklih pogovorov (o tem sem pisala tukaj), sem z veseljem prisluhnila tudi temu pogovoru. V njem sta govorili, kako hitro ti družba nalepi etikete, in kako zapleteno je, ko te ljudje še leta sodijo po eni sami napaki. »Being defined by my worst moment.« Ker imam tudi sama takšno izkušnjo, vem, kako vztrajno zna ta občutek kljuvati. Tudi ko prevzameš odgovornost, to pogosto ni dovolj.
Umetna inteligenca in deep fake vsebine so postali del našega vsakdana. Vanj vstopijo pogosto tako neopazno, da jih sploh ne prepoznamo več kot nekaj nenaravnega. Zato se mi zdi poteza danske vlade izredno pomembna: sprejeli so zakon, ki državljanom omogoča, da avtorsko zaščitijo svoj glas, telo in obrazne poteze. Gre za prvi tak zakon v Evropi. In če mene vprašaš – je skrajni čas, da kaj takega postane pravilo, ne izjema.
V zapisu Why I’ve Given Up on Gel Manicures Emma Guns piše o tem, zakaj se je po letih rednih gel manikur odločila za naravne nohte. Ugotovila je, da so ji dolgotrajni obiski salona, tanjšanje nohtov in nenehna potreba po “popolnosti” povzročali več stresa kot užitka. Ko je gel opustila, so nohti končno zadihali … in z njimi tudi ona.

🐾 Alja Mazzini, doktorica veterine, ki ne zdravi le domačih živali, ampak tudi njihove lastnike

Če si imela kdaj občutek, da tvoj pes ali morski prašiček (in seveda vse ostale domače živali vmes) potrebuje terapevta bolj kot ti, ti lahko zaupam, da obstaja oseba, ki razume in lahko pomaga obema.

Alja Mazzini je doktorica veterinarske medicine, specializirana za klinično vedenje živali, raziskovalka in bodoča doktorica vedenjske nevroznanosti na Univerzi v Bernu.

Alja je glas, ki v kaosu pasjih lajanj, mačjih praks in človeških frustracij ohranja mirno kri, ponudi razumevanje ter najde personalizirano rešitev zate in tvojega ljubljenčka. Brez hitrih nasvetov, ki se čez čas izkažejo za neučinkovite. In brez obsojanja tvojega »slabo vzgojenega« psa. Namesto tega se poglobi v vedenje, čustva, morebitne bolečine in stresne odzive tvojega ljubljenčka in tebe.

Je ena redkih pri nas, ki povezuje veterino z vedenjsko znanostjo in celostnim razumevanjem odnosa med človekom in živaljo. Njeno delo presega klasično “trening logiko”. Pri njeni metodi ne gre za to, kako hišnega ljubljenčka »popraviti«, ampak kako ga razumeti. In kako razumeti sebe v odnosu z njim.

Alja te ne bo prestrašila z latinskimi izrazi (čeprav jih zna na pamet), ampak ti bo pomagala razumeti, zakaj se tvoj pes zabija vrata, ko si v službi, zakaj mačka urinira mimo peska ali zakaj tvoj kunec ignorira vsa tvoja pravila sobivanja.

In če se ti je zdaj zazdelo, da v resnici ne iščeš veterinarja, ampak nekoga, ki zna slišati – potem ti z veseljem povem: našla si jo. In, ker je Alja ob tem še krasna hčerka mojega partnerja, lahko iz prve roke povem, da je res top.

dr. Alja Mazzini, doktorica veterinasrke medicine z magisterijem iz kliničnega vedenja živali

👓Nova slovenska revija, ki diši po svetli prihodnosti

Nova revija Offline, ki jo izdaja platforma Made in Slovenia, me je prijetno presenetila. Njena urednica Katja je v prvem uvodniku zapisala: »Stojim pri blagajni na bencinski črpalki in se oziram naokrog. Kjer so bile vedno police z revijami, so zdaj gole stene.«

In res. Revije in tiskani mediji so že dolgo postavljeni na stranski tir. Trafike, ki so preživele pandemije, danes zaprte žalostno samevajo po mestih. Tudi sama vse bolj pogrešam vonj sveže natisnjene revije in tisti trenutek presenečenja, ko na novo stran pade svetloba. Offline ponuja prav to: tišji, premišljen prostor z vsebinami, ki ne kričijo, ampak te ujamejo med vrsticami.

Med listanjem sem naletela na znana imena – Darjo iz Bazilike in Bifeja ter bivšega sodelavca Nenada, oblikovalca, ki je s svojimi idejami sooblikoval pešpoti pri Žalah in Centru Rog. Offline priporočam za počasno branje – ob morju, na klopci ali med piknikom. Ravno prav navdihujoče in domače.

Keep reading with a 7-day free trial

Subscribe to Radovednice z Nino Gaspari to keep reading this post and get 7 days of free access to the full post archives.