#1 Kaj je ta teden ujelo mojo pozornost

Knjige, pogovori, kraji in povezave, ki sem jih ta teden zbrala zate na enem mestu

Včasih se mi zdi, da ves svet tekmuje v tem, kaj vse moraš videti, prebrati, poslušati, pogledati in komentirati - še preden sploh v miru spiješ jutranjo kavo.

Ta zapis ni seznam priporočil. Je bolj kot beležka mojega radovednega uma. Zapiski preteklega tedna: kaj me je premaknilo, nasmejalo, zmotilo ali pa posrkalo v tisti digitalni tunel, iz katerega prideš ven pol ure kasneje, in končno točno veš, kako nastane parfum Chanel No. 5 … medtem ko še vedno nimaš pojma, kaj boš jedla za kosilo.

Spodaj najdeš nekaj mojih zadnjih klikov, uvidov in navdihov, ki so mi polepšali dneve – in upam, da tebi prišepnejo kakšno misel, ki ostane v tebi tudi po tem, ko boš prebrala zadnji stavek in zaprla telefon.

V brezplačnem delu boš našla: kratke utrinke, ki so mi polepšali sprehode in scrollanje po družbenih omrežjih spremenili v vsebino z dodano vrednostjo, kako me je pogovor z Miley Cyrus nepričakovano navdušil, knjigo o odnosih med sestrami, ki se imajo (dobesedno) na smrt rade, krasen zapis o ljubezni v zrelih letih in zgodbo o »ghostingu« po 50. letu starosti, ki očitno ni (več) samo fenomen generacije Y in Z.

V plačljivi del pa sem vključila: eno od boljših serij, ki sem jih kadarkoli gledala, zapis o hormonih, ki bi morali dobiti več pozornosti, razmislek o mladih fantih, ki v svetu izgubljenih (in preveč nejasnih) vlog iščejo svoj prostor, iskreno o mamografiji, ki sem jo imela ta teden (in zakaj me je presenetila), najlepšo plažo, ki sem jo odkrila sredi Evrope, restavracijo, ki bi jo z veseljem obiskala še enkrat, kraj, kjer sem ostala brez besed, knjige, ki so trenutno na moji nočni omarici, in podkaste, ki jih ta hip najraje poslušam.

Kratki utrinki

• Katja in Tjaša, ki ustvarjata Instagram profil @barefoot.universe, kjer prek pol milijona sledilcev izobražujeta o prednostih bosonoge obutve (hvala Alenka Ružič Jovović, ker si delila ta dragulj vsem nam, ki korak za korakom vstopamo v svet bosonogih).

• 900. epizoda podkasta Armchair Expert, v kateri je gost Scott Payne, upokojeni FBI agent pod krinko. Ob poslušanju sem nekajkrat držala dih, v strahu, kaj bo prinesel naslednji izgovorjeni stavek in si obenem želela, da bi pogovor trajal dalj časa.

• Podkast Ruthie's Table, ki ga vodi Ruth Rogers, soustanoviteljica legendarne londonske restavracije River Cafe. Ta teden sem poslušala epizodo z Anthonyjem Scaramuccijem, ki je med pogovorom povedal misel svoje pokojne babice: »It's none of your business what others think of you.« Za uokviriti!

• Guardianov članek o tem, kako terapija ni skupek life-hackov, temveč prostor za počasne, nežne premike. In o tem, kako so najboljše rešitve pogosto tudi najbolj enostavne.

• Fin zapis o dolgčasu, ki ga je napisala Eva Domijan. O tem, zakaj imamo občutek, da moramo nenehno nekaj početi, od kod se je to vzelo in kako je biti sama s seboj »osnovna človeška veščina«.

• Podkast Next Question s Katie Couric in 12. epizoda, v kateri je gostovala nekdanja predsednica vlade Nove Zelandije Jacinda Ardern. V epizodi govorita o stilu vodenja, ki ga vodita empatija in pogum in ne strah in polarizacija.

🎧 Pogovor z Miley Cyrus, ki me je povsem presenetil

V eni od epizod podkasta The Daily, ki ga izdaja New York Times, je novinarka opravila pogovor z Miley Cyrus. Čeprav sem generacijsko precej stran in Miley nikoli ni bila ravno moja »go-to« pop zvezdnica, sem pritisnila »play«. In obstala v pogovoru, ki me je povsem prevzel.

S popolno svobodo vprašanj in Mileyjinim nepričakovano iskrenim razmislekom o slavi, družini, terapiji in pričakovanjih drugih, sem jo prvič zares »slišala«. Ne kot pop persono, ampak kot nekoga, ki zna pogledati vase - in pri tem ne zveni kot PR stroj.

Priznam, na koncu epizode sem imela tisti »ok, mogoče je do sedaj nisem zares razumela« trenutek in to mi je bilo blazno všeč.

📚Modre sestre in modrosti dopustniškega branja

Ko sem bila aprila v Londonu, sem si v eni od knjigarn kupila roman Blue Sisters avtorice Coco Mellors, ki sem ga mesece opazovala tudi v izložbah slovenskih knjigarn. Zdela se mi je kot nalašč za prihajajoč dopust v Grčiji (o tem pišem malo nižje) - in ni me razočarala.

Blue Sisters je zgodba o štirih sestrah Blue, ki si ne bi mogle biti bolj različne - in hkrati bolj podobne. Gre za pripoved o ljubezni, izgubi, žalovanju, sestrski navezanosti (in občasnem “ne prenesem te več”, ki ga tiste, ki imamo sestro, dobro poznamo) ter predvsem o iskanju tistih majhnih žarkov upanja, ki posvetijo ravno takrat, ko se življenje začne lomiti pod nogami.

Branje, ki je hkrati boleče in mehko.

❤️ Ko je iskrice strasti niso dovolj za dolgotrajno ljubezen

Na Substacku Love Weekly je Jillian Turecki objavila zapis o ljubezni v zrelih letih, ki sem ga prebrala z navdušenjem - in zadel me je točno v tisto točko, ki ji zadnje čase namenjam veliko prostora: razmisleku o odnosih.

Jillian piše o zakonu z bivšim možem, v katerem nikoli nista našla prave čustvene povezave. Bile so iskrice, bila je strast, bilo je prijateljstvo. Manjkala pa je tista temeljna, neslišna vez, ki odnos drži skupaj, tudi ko vse ostalo popusti.

Ob branju sem razmišljala o sebi in svojih odnosih. Na to, da sem na svojo veliko ljubezen doživela šele globoko po štiridesetem letu. In da sem v letih prej večkrat slišala, da “bo že prišel pravi”. Ampak resnica je - najprej moraš priti do sebe. In šele potem se lahko odprejo vrata za drugega.

Tema odnosov me vedno znova pritegne. Ne zato, ker bi imela vse odgovore - ampak ker imam nešteto vprašanj. In včasih se mi zdi, da šele zdaj zares vem, kako izgleda zdrav odnos. Ne popoln - ampak tak, v katerem sem lahko jaz, v vsej svoji edinstvenosti. Z vsemi napakami, čudnimi tišinami in preglasnim smehom. Odnos, kjer ni vedno lahko, je pa vedno spoštljivo.

Morda me je ravno zato tako zadela tudi serija, ki sem jo začela gledati ta teden (o njej pišem malo nižje, v delu, ki je na voljo plačljivim naročnicam), in je ena boljših, ki sem jih kadarkoli videla. Ni le serija, ki te prilepi na ekran - je zgodba, ki ti ponudi nekaj precej redkega: da lahko ob opazovanju odnosov drugih, počasi in brez pritiska pogledaš tudi v svojega.

Brez drame, brez »kako bi moralo biti« - ampak samo z občutkom, da je lepo pogledati vase in videti tisto, česar do sedaj še nisi.

🔗Guardianov zapis o zmenkih po 50. letu

Na Guardianu sem prebrala zapis, ki se bere kot scenarij za mladinsko serijo - le da se v resnici dogaja ženski, ki je že konkretno zakorakala v šesto desetletje življenja. Avtorica, stara 54 let, se po treh mesecih zveze, ki se je začela na eni od spletnih aplikacij za zmenke, sooči s prekinitvijo veze čez noč, ki je ne pospremi razlaga, opravičilo ali ... znak, da je moški še živ. Ghosting!

---

Nadaljevanje tega zapisa je na voljo samo plačljivim naročnicam Radovednic.
Če ti je bila dosedanja vsebina blizu in želiš podpreti moje pisanje (ter prebrati do konca), te vabim, da se pridružiš skupnosti plačljivih naročnic. Mesečno ali letno naročnino lahko enostavno izbereš na svojem telefonu (v brskalniku) ali na računalniku. Na Substack mobilni aplikaciji ta funkcija (še) ne deluje. 💌

---

Namesto da bi se zaprla v stanovanje in guglala »kaj pomeni ghosting v zrelih letih«,