Živjo, najprej vse pohvale za idejo, menim, da je super, da se odpira prostor, kjer lahko vsakdo poda svoj pogled na določeno tematiko in hkrati komunicira z ostalimi, včasih je enostavno lažje o določenih stvareh spregovoriti z neznanci.
Tudi sama opažam, da ženskost doživljam drugače. Stara sem 35 let in na ženske in ženstvenost, gledam z drugačnimi očmi kot pred leti. Včasih se mi je zdelo, da je uspešna ženska tista, ki doseže neke svoje cilje, ki je uspešna na različnih področjih in dobro krmari med vsemi temi področji, je močna in samozavestna. Ampak sem preko lastne izkušnje ugotovila, da je to naporno, da zahteva preveč nekih žrtev, ker na koncu samo še kljukaš opravila, cilje, sebe pa nekako izgubiš v poplavi vseh obveznosti. Zdi se mi, da smo ženske v današnjem času nekje izgubile to svojo nežnost, sproščenost. Počasi spet iščem povezavo s sabo, se bolj poslušam in predvsem si ne nalagam prevelikih pričakovanj do sebe. Užitek iščem v majhnih, vsakdanjih stvareh in se trudim biti prisotna v trenutkih, ter jih čim bolj užiti. Ženstvenost vidim predvsem v sprejemanju sebe, ne glede na produktivnost, ne glede na izgled in sprejemanju tega, da je OK, tudi če ni vse OK.
najlepša hvala za tvoj zapis. Tako zelo si me ganila – v tvoji izpovedi sem prepoznala tudi delček sebe.
Ko berem tvoje besede, se spomnim sebe pri 35-ih. Danes se mi zdi, kot da sem bila takrat čisto druga oseba. Ne v negativnem smislu – le drugačna. Velikokrat sem se takrat borila proti spremembam, ki so se mi začele dogajati. Nisem jih znala poimenovati, razumeti, kaj šele sprejeti. Danes vem, da bi si lahko prihranila kar nekaj neprespanih noči in nervoznih dni, če bi si že takrat dovolila malo več mehkobe, malo več prepuščanja.
Zdi se mi, da nas življenje ves čas vabi, da se premaknemo, da odložimo tisto, kar nam ne služi več, in da se bolj nežno sidramo v tisto, kar smo v tistem trenutku. Ampak včasih se tako krčevito oklepamo znanega, da spregledamo, koliko lepih priložnosti nas čaka, če bi si jih le dovolile okusiti.
Zato sem res hvaležna, da si delila svoj pogled – v njem je toliko poguma, modrosti in lepote. In prav imaš: ženstvenost res ni v tem, koliko zmoremo, ampak koliko si dovolimo biti – točno take, kot smo. Tudi, ko ni vse OK.
Živjo, najprej vse pohvale za idejo, menim, da je super, da se odpira prostor, kjer lahko vsakdo poda svoj pogled na določeno tematiko in hkrati komunicira z ostalimi, včasih je enostavno lažje o določenih stvareh spregovoriti z neznanci.
Tudi sama opažam, da ženskost doživljam drugače. Stara sem 35 let in na ženske in ženstvenost, gledam z drugačnimi očmi kot pred leti. Včasih se mi je zdelo, da je uspešna ženska tista, ki doseže neke svoje cilje, ki je uspešna na različnih področjih in dobro krmari med vsemi temi področji, je močna in samozavestna. Ampak sem preko lastne izkušnje ugotovila, da je to naporno, da zahteva preveč nekih žrtev, ker na koncu samo še kljukaš opravila, cilje, sebe pa nekako izgubiš v poplavi vseh obveznosti. Zdi se mi, da smo ženske v današnjem času nekje izgubile to svojo nežnost, sproščenost. Počasi spet iščem povezavo s sabo, se bolj poslušam in predvsem si ne nalagam prevelikih pričakovanj do sebe. Užitek iščem v majhnih, vsakdanjih stvareh in se trudim biti prisotna v trenutkih, ter jih čim bolj užiti. Ženstvenost vidim predvsem v sprejemanju sebe, ne glede na produktivnost, ne glede na izgled in sprejemanju tega, da je OK, tudi če ni vse OK.
Draga Nika,
najlepša hvala za tvoj zapis. Tako zelo si me ganila – v tvoji izpovedi sem prepoznala tudi delček sebe.
Ko berem tvoje besede, se spomnim sebe pri 35-ih. Danes se mi zdi, kot da sem bila takrat čisto druga oseba. Ne v negativnem smislu – le drugačna. Velikokrat sem se takrat borila proti spremembam, ki so se mi začele dogajati. Nisem jih znala poimenovati, razumeti, kaj šele sprejeti. Danes vem, da bi si lahko prihranila kar nekaj neprespanih noči in nervoznih dni, če bi si že takrat dovolila malo več mehkobe, malo več prepuščanja.
Zdi se mi, da nas življenje ves čas vabi, da se premaknemo, da odložimo tisto, kar nam ne služi več, in da se bolj nežno sidramo v tisto, kar smo v tistem trenutku. Ampak včasih se tako krčevito oklepamo znanega, da spregledamo, koliko lepih priložnosti nas čaka, če bi si jih le dovolile okusiti.
Zato sem res hvaležna, da si delila svoj pogled – v njem je toliko poguma, modrosti in lepote. In prav imaš: ženstvenost res ni v tem, koliko zmoremo, ampak koliko si dovolimo biti – točno take, kot smo. Tudi, ko ni vse OK.
Hvala, ker si. ❤️
Hvala Nina:)