
Pred tednom dni sem ti v prvem delu prišepnila devet stvari, ki bi jih z veseljem povedala sebi pri 35 letih – če bi se takrat seveda poslušala. Razkrila sem, da nihče ne ve, kaj zares počne. Da je delo včasih požiralnik za tvojo dušo. In da dolgčas ni sovražnik – včasih je samo drugo ime za mir.
In zdaj sva tu, pri drugem delu. Pri desetih nasvetih, ki so se rodili iz napak, padcev in tistih trenutkov brutalne jasnosti, ko zagledaš svoj odsev v ogledalu in se vprašaš: "Kaj hudiča sploh počnem?"
V zadnjih mesecih sem pogosto razmišljala o tisti slavni barki, na kateri naj bi bile vse me skupaj. In o tem, zakaj imam občutek, da moja pluje po nekem čudnem, razburkanem, samotnem morju, medtem ko vse ve veselo nazdravljate na krovu in mirno plujete proti najlepšemu sončnemu zahodu. Kako iščemo odgovore na internetu, na družbenih omrežjih, v knjigah za samopomoč – namesto da bi preprosto vprašale starejšo žensko, ki sedi za sosednjo mizo v kavarni. Tisto, ki ima v sebi modrost, ki je ne moreš kupiti na Amazonu. Ali pa na About You.
Kako vse obsesivno iščemo recepte za popolno življenje, medtem ko že drugi teden jemo isto enolončnico in pogrevamo zamrznjene čufte, ki smo jih pripravile lansko poletje. Ne zato, ker smo osvojile meal-prep rutino, ampak preprosto zato, ker smo utrujene. Ali pa samo lene.
Torej, nadaljujeva najino potovanje. Tokrat z nasveti, ki ti jih do zdaj še nihče ni povedal. Na primer, da lahko nehaš igrati superjunakinjo. Da lahko postaviš svoje meje. In da lahko starejšim ženskam v svojem življenju mirno rečeš, naj ti končno povedo, zakaj te zadnje čase grabi tesnoba, zakaj iz noči v noč spiš slabše in zakaj imaš občutek, da so tvoji možgani padli v meglico, ki je gosta kot rižev puding.
Dobrodošla v drugem delu. Če si prvega zamudila, ga lahko prebereš tukaj, sicer pa vzemi kavo, zapri tiste Excel tabele, utišaj telefon in si vzemi nekaj minut zase.
Ker življenje ni obrazec, ki ga moraš izpolniti s pravimi odgovori.
Je freestyle. In najboljši trenutki se zgodijo, ko pozabiš na pravila.
Še 10 stvari, ki bi jih prišepnila sebi pri 35-letih (če bi se seveda poslušala)
#10 Ne pusti, da te odnese v centrifugo tujih prepričanj
Vsakih nekaj let se pojavi nov trend, ki ti obljublja popolno življenje. Enkrat je to minimalizem, potem bež estetika, potem ledeni tuši in vstajanje ob petih zjutraj. Nekaj časa boš poskušala slediti vsemu in se prepričevala, da tudi tebi to prinaša notranji mir in popolno delovno učinkovitost.
Kupila boš belo posteljnino (ker pravijo, da pomirja), jedla ovsene kosmiče iz čudovite keramične sklede (ker menda zdrav zajtrk reši vse življenjske tegobe) in se silila pod ledeni tuš (ker si prebrala, da te bo to naredilo nepremagljivo).
Potem pa boš ugotovila, da je bela posteljnina nepraktična, da so ovseni kosmiči samo zavajajoče ime za povišan sladkor v krvi, ki te podre za cel dan in da ledeni tuši po 35. letu niso osvežitev, ampak kazen.
In veš kaj? V redu je, če tvoje življenje nima Pinterest estetike. Če je vsako jutro malo drugačno. Če ti bolj kot ledena voda prija topel tuš in če ob petih zjutraj še vedno raje spiš. Pa če je tvoj dom mešanica spominov, knjig, toplih odej in šalčk kave, ki niso bile skrbno postavljene na trendovske lesene podstavke.
Ker največja svoboda ni v tem, da se ujameš v popoln sistem, ki ga nekdo drug definira za “idealnega”. Največja svoboda je v tem, da si dovoliš imeti svoj sistem in svoje želje.
#11 Utrujenost ni sinonim za uspeh
Dolgo boš verjela, da je izčrpanost znak, da si pridna, da daješ vse od sebe, da greš prek svojih meja. Da je to dokaz tvoje popolne predanosti. Da če si ne vzameš odmora, to pomeni, da si resna, ambiciozna, prava za to ekipo.
Da je normalno delati med vikendi, odgovarjati na e-sporočila ob dveh zjutraj in se odpovedati svojemu življenju – ker to počnejo tisti, ki so uspešni, kajne?
Ne.
Nihče ti ne bo dal medalje za neprespane noči. Nihče ne bo organiziral velikega slavja v čast tebi, ki delaš namesto da bi si vzela čas za nedeljsko večerjo.
Nihče ti ne bo dal nagrade, ker si namesto sobotnega skoka na tržnico strmela v računalnik in čakala na odgovore, da boš lahko delala naprej. Nihče te ne bo pohvalil za nenehno utrujenost in odpovedovanje. Ne bo ga junaka, ki ti bo stisnil roko in rekel: »Bravo, izgorela si, očitno ti je mar in zdaj vem, da si iz pravega testa za to ekipo!«
Delo in uspeh sta pomembna, ampak ne na račun tvojega zdravja. Ne račun tega, da po svetu hodiš kot prazna lupina, ki preživi le na kofeinu in adrenalinu.
Ustavi se. Nehaj enačiti izčrpanost z učinkovitostjo. Pravi uspeh je, da imaš energijo, da živiš življenje – ne, da preživiš en dan.
#12 Nikoli ni prepozno za novo strast ali kariero
Če kljub vsem opozorilnim znakom – utrujenosti, ki ne mine, občutku, da si v službi samo še robot, ali tistemu ponedeljkovemu "O, ne, spet" – še vedno misliš, da moraš stisniti zobe in še malo potrpeti, imam zate en nasvet: laufaj stran!
In ne, nisi prestara za spremembo.
Nihče ti ne bo pri 37, 42 ali 55 letih potrkal na vrata in rekel: "Hej, zdaj pa res ni več smisla, da poskusiš nekaj novega." To si rečeš samo sama, ampak se temu raje izogneš – ponavadi zato, ker te je strah, ker je lažje ostati v nečem znanem, čeprav te duši. Ker je udobno reči »Ah, zdaj je že prepozno,« in se izogniti neprijetnemu občutku, da si spet začetnica v nečem novem.
Ampak življenje ni faks, kjer moraš pri 19 izbrati smer in potem do penzije ostati zvesta tej odločitvi. Kdo si je to sploh izmislil? Če te nekaj kliče, če te nekaj navdihuje, če ob misli na nekaj v tebi tli iskrica – to ni naključje. To je signal!
Pomisli.
Julia Child je postala profesionalna kuharica pri 36.
Vera Wang je začela oblikovati obleke pri 40.
Samuel L. Jackson je dobil svojo prvo veliko vlogo pri 43.
Toni Morrison je izdala svoj prvi roman pri 39.
Daj si priložnost. Ni prepozno, razen če se sama odločiš, da je.
#13 Ne boš vedno boljša jutri kot danes. In to je v redu
Obljubljali so ti, da boš vsak dan malo boljša, pametnejša, bolj disciplinirana verzija sebe. Da boš rasla, napredovala in cvetela kot ravno prav zalit taščin jezik.
Ampak včasih boš jutri ista kot danes. Morda celo malo slabša. Morda boš zjutraj polna energije brala knjigo o produktivnosti, zvečer pa »bingewatchala« tretjo sezono serije, ki si si jo samo malo prižgala, ker potrebuješ odmor. In to je v redu.
Niso vsi dnevi namenjeni napredku. Včasih je uspeh že to, da vstaneš, si skuhaš kavo in ne ignoriraš vseh klicev. Včasih je zmaga že to, da se ti ne dvigne pokrov, ko ti na parkirišču pred trgovino nekdo sune parkirano mesto. Napredek ni ravna črta, včasih gre gor, včasih dol, včasih pa stojiš na mestu in strmiš v strop ter se sprašuješ, kaj sploh počnem s svojim življenjem.
In veš kaj? Ne sekiraj se preveč. Če danes nisi boljša verzija sebe, imaš še vedno jutri. Ali pojutrišnjem. Ali pa kak drug dan, ko boš spet imela energijo in boš pozabila, da je včasih že popolnoma dovolj to, da si točno to, kar si.
#14 Včasih boš morala sama sebe rešiti pred sabo
Najbolj grobe sabotaže ne pridejo od drugih, ampak od tvojih lastnih misli. “Ne zmorem”, “Nisem dovolj dobra”, “Kaj pa če me bodo obsojali?” ali “Kaj, če se osmešim?”
Včasih boš morala ustaviti svoj notranji monolog in si reči: “Dovolj.”
Nehaj si postavljati ovire, ki ne obstajajo. Nehaj si metati polena pod noge, kot da se pripravljaš na novo olimpijsko disciplino kako si čim bolj otežiti življenje. Nehaj dvomiti vase samo zato, ker si vajena dvomiti.
Zgrabi se za roko in se povleci iz lastnega vrtinca negotovosti. Ne čakaj, da bo prišel kdo drug s svetilko in ti pokazal pot ven – ker ta nekdo si lahko samo ti.
#15 Kava bo rešila veliko stvari. Spanje jih bo rešilo še več
Kava bo popravila marsikaj. Zbudila te bo, popestrila pogovor, prebudila tvoje ideje, rešila tisti "ne morem več" trenutek in ti dala občutek, da imaš vse pod nadzorom.
Ampak veš, kaj je še boljše? Spanje.
Leta boš verjela, da lahko preživiš s šestimi urami spanca in neomejeno količino kave. Da boš bolj produktivna, če stisneš še eno uro dela na račun počitka ali druženja s tebi dragimi ljudmi. Da je včasih treba »potrpeti«, ker boš naslednji vikend pa res nadoknadila vse neprespane noči.
Ampak pomanjkanje spanja te ne bo naredilo boljše. Naredilo te bo utrujeno, razdražljivo, počasno in emocionalno nestabilno.
Raje spi. Svet te bo počakal, ko se boš zbudila. In kava tudi.
#16 Ne bodi prijazna na svoj račun
Prijaznost je lepa stvar. Do trenutka, ko ugotoviš, da si prijazna do vseh – razen do sebe.
Da si odlična gasilka tujih požarov, čustvena opora polovici svetovne populacije in tisti človek, ki vedno reče: »Seveda, ni problema«, čeprav v sebi kriči: »Ja, je problem!!!!«
Ampak veš kaj? Prijaznost, ki prihaja na račun tvoje lastne energije, potrpljenja in živcev, ni več prijaznost – je ena navadna razprodaja.
Če nenehno ustrezaš vsem, boš nekega dne ugotovila, da si sama sebi postala tujka. Da si na voljo vsem – razen sebi.
Prijaznost ne pomeni, da vedno rečeš “ja”. Prijaznost pomeni, da znaš postaviti meje in reči tudi “ne”. Da ne čakaš, da te drugi rešijo pred gotovo izčrpanostjo in izgorelostjo, ampak to narediš sama.
In veš, kaj je najboljše? Ljudje, ki te res spoštujejo, te bodo cenili še bolj, ko bodo videli, da znaš poskrbeti zase. Tisti pa, ki jih bo zmotil tvoj “ne”, so pa tisti, ki bi tvoj “ne” morali slišati bistveno prej.
#17 Najboljši nasveti, ki jih boš dobila, bodo prišli od žensk, starejših od tebe
Na neki točki boš verjela, da veš vse. Da si prebrala dovolj knjig, preživela dovolj težkih pogovorov in poslušala dovolj podkastov, da imaš za vsako stvar v rokavu pravo rešitev in odgovor.
Potem boš sedela ob ženski, ki ima deset ali dvajset let več izkušenj od tebe, in boš ugotovila, da veš precej manj, kot si mislila.
Te ženske vedo, kako preživeti razhode, karierne padce, prve gube, izgube in nove začetke. Vedo, da nekatere stvari minejo same od sebe, in da je druge treba odrezati pri koreninah. Da nekaterih moških ni vredno popravljati. Da utrujenost ni trofeja. Da mir ni dolgočasje.
Ko najdeš žensko, ki ti lahko pove nekaj, česar Google ne zna, jo poslušaj. Te ženske so tvoje modrostnice, tvoja nevidna mreža življenjskih napotkov in dragocen zemljevid tvojega potovanja.
Tisti njihov nasvet, ki te bo rešil, ko boš prvič pomislila: “Zakaj mi tega ni nihče povedal prej!”
#18 Kaj ti starejše ženske ne bodo povedale, pa bi ti, če bi to vedele same
Ko sem bila mlajša, sem mislila, da je menopavza nekaj, kar se zgodi ženskam tam nekje po petdesetem letu. Takrat jih ujamejo vročični obliki, postanejo blazno tečne in čez noč se začnejo oblačiti večnivojsko. In bež, da se zlijejo s stenami, ko hodijo skozi življenje.
Nihče mi ni povedal, da se stvari lahko začnejo premikati že pri 35 letih. Nihče mi ni povedal, da bo moja energija nihala kot borza, da se bo moj PMS odločil, da ima zdaj bolj sproščen delovni čas, da se bom vsako noč zbujala ob dveh kot neka nesrečna sova, ki ne najde poti domov, gledala v strop.
Nihče mi ni povedal, da me bo na lepem začelo skrbeti, zakaj se mi je čez noč pojavilo novo pigmentno znamenje na obrazu in zakaj mi en sam kozarec vina povzroči glavobol, ki bi ga lahko registrirali kot naravno katastrofo.
Perimenopavza je faza, o kateri so ženske generacije pred nami molčale – predvsem zato, ker so o njej vedele še manj kot o menopavzi. Pa tudi zato, ker je bilo vedno bolj praktično reči: “Ah, tako pač je.” Zato smo tudi me ostale prepuščene nočnemu googlanjem v stilu: ali imam infarkt in zakaj se mi zdi, da so moji možgani pravkar izginili brez sledu?
Ampak ti, ki to bereš zdaj?
Ti ne boš šla skozi to neinformirana. Ti boš vedela, da nisi lena, da nisi dramatizirala, da nisi “pač bolj občutljiva”.
Vedela boš, da tvoje telo ni čez noč postalo aplikacija, ki jo je treba resetirati in na novo posodobiti, ampak da so se tvoji izgubljeni hormoni preprosto odločili, da bodo začeli vplivati na vse organske sisteme v tvojem telesu - možgane, kosti, energijo, razpoloženje, libido, kožo. In prej kot boš to vedela, lažje boš poskrbela zase.
Zato: informiraj se. Poišči zdravnike, ki te bodo poslušali. Pogovarjaj se z ženskami, ki so že šle skozi to. In ne nasedaj mitu, da moraš to obdobje samo preživeti. Lahko ga živiš zavestno – in z manj neprijetnih presenečenj.
In spremljaj Herera skupnost, kjer boš dobila vse informacije, ki jih krvavo potrebuješ, da se boš razumela.
#19 Na koncu dneva si lahko le ti – in to je dovolj
Dolgo boš poskušala biti bolj to, manj ono.
Bolj prijetna, manj glasna. Bolj umirjena, manj dramatična.
In potem boš ugotovila, da te to izčrpava. In da je predvsem popolnoma nepotrebno.
Ne glede na to, kako se trudiš prilagoditi svetu, bo vedno nekdo, ki mu ne boš ustrezala. Nekdo, ki bo mislil, da govoriš preveč ali premalo, da si preveč direktna ali premalo odločna, da si preveč občutljiva ali premalo empatična.
Ampak bo pa tudi nekdo, ki te bo oboževal prav zaradi tistega, kar si mislila, da moraš popraviti.
Torej, zakaj bi izgubljala čas?
Zakaj bi svoj dragoceni čas porabila za popravljanje svojih robov, če so prav ti robovi tisti, ki te delajo zanimivo. Nihče drug ne more biti ti. Nihče drug ne more nositi tvojih zgodb, tvojih brazgotin, tvojega smeha, tvojih čudaških navad, ki vključujejo pogovore s tvojim ravno prav zalitim taščinim jezikom.
Bodi ti. Ker na koncu dneva je to edino, kar imaš. In, verjemi, to je več kot dovolj.
Pravijo, da je mladost zapravljena na mladih, ampak to ni čisto res. Mladost je v resnici vaja v improvizaciji – oblečena v prevelike ambicije, pomešana s strahom in postrežena s priložnostnimi življenjskimi katastrofami.
Pri petintridesetih se ti začne dozdevati, da bi morala vedeti več, a v resnici šele prvič zares slišiš svoj glas.
Najboljša stvar, ki jo lahko narediš?
Odloži scenarij, ki ga je nekdo napisal zate. Ne čakaj na dovoljenje. Sprejmi, da boš včasih točno vedela, kaj delaš, včasih pa boš improvizirala z najboljšo poker faco.
Ker življenje ni esej z naslovom “Kako sem postala popolna verzija sebe in pri tem nikoli naredila napake”.
Je freestyle – včasih podprt s preveč kave, včasih z napačnimi odločitvami, ampak vedno – s tabo v glavni vlogi.
In najboljša stvar?
Dovoljenje za srečo ni nekaj, kar moraš pridobiti, ni zaslužena nagrada, ki jo dobiš za pridnost. Je nekaj, kar si preprosto moraš vzeti.
👍💪
Zopet odlicen zapis! 🥰