#3 Kaj je ta teden ujelo mojo pozornost

Pogovori, dokumentarci, glasba, kraji in povezave, ki sem jih ta teden zbrala zate na enem mestu

Avtor ilustracije Waynu Setyanto

📎 Vse povezave, ki so vključene v ta zapis, so tukaj zato, ker so se me dotaknile – ne zato, ker bi za to prejela kakršnokoli plačilo. Nič ni “affiliate”, vse je iz srca.

Ta zapis pišem v tednu pred dopustom. Poznaš te dneve? Seznam opravkov se daljša, želiš narediti vse, preden zapreš računalnik, preveriš, da si vse ugasnila, v roke vzameš spakirano prtljago in v ključavnici obrneš ključ.

V teh dneh sem še posebej tesnobna. Lovim se med upravljanjem nalog in časom, ki si ga privoščim za nežne skoke med vsebine, ki mi med delom božajo oči, ušesa, misli in srce.

In, ker je čas dragocen - še posebej v tednu pred dopustom - skočiva kar naravnost med tokratne utrinke, ob katerih sem se v tem tednu spomnila nate in jih želim deliti tudi s teboj.

V brezplačnem delu boš našla: kratke utrinke, ki so me razveseljevali v teh dneh, dokumentarni film o mami in njeni hčerki, ki me je povsem raznežil, pogovor o zdravju črevesja, novo pesem Slona in Sadeža, vodič za moške o peri/menopavzi, podkast, ki ga v angleščini vodi Slovenka, zapis o stisku zapestja kot kazalniku dolgoživosti, članek o ustvarjalcih na Substacku, razmislek o odmaknjenosti bogatih od realnosti in pa zapis o slovenski ilustratorki, ki jo občudujem že dolgo, odkar sva se še osebno spoznali, pa še toliko bolj.

V plačljivi del pa sem vključila: najlepše evropsko mestno kopališče, ki sem ga dve poletji zapored obiskovala tudi sama - in kako si potiho želim, da bi kaj podobnega imeli tudi v Ljubljani, knjigo, ki me je ujela popolnoma nepripravljeno, pogovor o testosteronu, ki ni samo “moški hormon” in zakaj bi o tem morale več vedeti vse ženske, karierne trike bivše Googlove menedžerke, pogovor o tem, zakaj vedno težje ohranjamo pozornost in kdo ima od tega največ koristi, edino glasbo, ki jo lahko poslušam med delom in zapis o dolgčasu, ki zna presenetljivo dobro poskrbeti za našo ustvarjalnost.

Kratki utrinki

• Na HBO Max sem si ogledala dokumentarni film My Mom Jayne, ki ga je režirala Mariska Hargitay – ja, tista Olivia Benson iz serije Law and Order: SVU. Film pripoveduje zgodbo o njeni mami, Jayne Mansfield, ki je umrla v prometni nesreči, ko je bila Mariska stara komaj tri leta. Jayne Mansfield je bila ena največjih zvezd Hollywooda v 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Nabolj fotografirana ženska svojega časa, ki jo je svet, kljub izredni nadarjenosti in razgledanosti, tlačil v vlogo »neumne blondinke«. Film je iskren priklon hčerke, ki je večino življenja bežala od mamine zgodbe. Kot gledalci lahko spremljamo, kako se Mariskin pogled na mamo na ekranu spreminja, kako se sram spreminja v ljubezen, nežnost, ranljivost in razumevanje, da svojo mamo vidi v vsej kompleksnosti in ji dovoli, da končno zaživi v vseh nijansah.

• Poslušala sem epizodo podkasta Try This, ki ga izdaja ameriški časnik The Washington Post. V 3. epizodi 8. sezone delijo krajšo, a zelo uporabno vsebino o zdravju črevesja. Govorijo o tem, kako lahko že med vsakodnevnimi nakupi – brez dodatnega stresa in vseh tistih nasprotujočih si (ali kar škodljivih) pravil – izberemo živila, ki podpirajo naš mikrobiom.
  Če te ta tema še posebej zanima, ti priporočam tudi poslušanje 138. epizode mojega podkasta Lovim ravnotežje, v kateri sem se s prehransko terapevtko Mojco Sekulić pogovarjala o vplivu hrane na naše zdravje in dobro počutje.

• Najbolj me je ta teden nasmejala nova pesem slovenskega dueta Slon in Sadež – Krk Malinska. Malo zaradi res genijalnega besedila. Malo pa zato, ker sem tudi sama ena tistih, ki v poletnih mesecih rada skoči prav v Malinsko.

• Na Herera podkastu, prvem slovenskem podkastu o perimenopavzi in menopavzi (ki ga običajno vodim jaz), smo objavile epizodo z naslovom Vodič po peri/menopavzi za moške. Gostujoče jo je odvodil David Urankar, na vprašanja pa je suvereno odgovarjala dr. Maruša Strgulc, specialistka ginekologije in porodništva. To epizodo toplo priporočam za vse moške v naših življenjih – sinove, partnerje, brate, očete, šefe, podrejene in prijatelje. Da nas bodo lažje razumeli in bolje podprli v tem obdobju, ki ga bo doživela vsaka od nas.

• Našla sem odličen podkast Faces of Digital Health, ki ga v angleščini že od leta 2017 vodi Slovenka Tjaša Zajc. V njem raziskuje področje digitalnega zdravja, z zanimivimi gosti odpira vprašanja o prihodnosti zdravstva, sistemskih izzivih in o tem, kako se sodobne tehnologije (kot je umetna inteligenca) vključujejo v zdravstveno oskrbo po svetu.

  Tjaša je (kot se je predstavila na platformi Ona ve) mednarodno priznana strokovnjakinja za digitalno zdravje, specialistka za poslovni razvoj pri slovenskem podjetju Better in zagovornica pacientov.
  Mimogrede, podjetje Better, kjer je zaposlena, je ravno te dni prejelo prestižno britansko nagrado HSJ Digital Award za sistem, ki ga je razvilo za varnejše predpisovanje zdravil v Veliki Britaniji.

• Naletela sem na odličen članek, ki ga je pripravila Sophie Lee. V njem je izbrala 15 raznolikih in res zanimivih ustvarjalk in ustvarjalcev na tej platformi – Substacku, seveda.

  Substack je prostor, kjer naletiš tako na velika imena kot na manj znane glasove. In ko se jim enkrat prepustiš, lahko začneš opazovati, kdo ti s svojim načinom pisanja in razmišljanja ukrade pozornost in te usmeri v smeri, ki jih do sedaj še nisi razskovala.
  Če te katera od vsebin še posebej nagovori, se le prijavi nanjo – s tem ustvariš lep in pomemben most med bralko in avtorji. In podariš darilo v obliki pozornosti, ki v tem prostoru resnično nekaj pomeni.

• V tednu, ko se je svetovna javnost naslajala in zgražala nad poroko, ki se je odvijala v bližnjih Benetkah, sem naletela na članek o zvezdniškem paru, ki je pred leti kraljeval na naslovnicah italijanskih tabloidov.

  Nogometaš Francesco Totti in TV-voditeljica Ilary Blasi sta od leta 2022 udeležena v zapleteno ločitveno bitko, ki zdaj vključuje tudi vprašanje skupnega skrbništva nad njegovo zbirko Rolex ur. Ja, prav si prebrala. Rolex ur.

  Saj veš, kaj pravijo: če medije in javnost povabiš na poroko, se bodo povabili tudi na ločitev.

🏋🏻Moč tvojega »gripa« (prijem oziroma stisk zapestja) vpliva na dolgoživost

Odkar sem od Petra Attie slišala, da bi morala ženska v svojih štiridesetih letih biti sposobna v stilu »farmer's walk« nositi 75% svoje telesne teže v rokah (in to celo minuto), me novica, ki sem jo prebrala v angleškem Guardianu, ni prav nič presenetila.

Guardian namreč piše, da moč prijema ni zgolj rezultat redne vadbe, temveč eden ključnih kazalnikov splošnega zdravja. Sporoča nam, kako deluje naš srčno-žilni sistem, kakšno imamo ravnotežje, spomin, in celo – kako visoko je pri nas tveganje za padce in poškodbe.

Po domače: če komaj neseš dve težji vrečki iz trgovine, je to znak, da je čas za krepitev prijema.

V prejšnjem zapisu sem pisala o odločitvah, zaradi katerih lahko danes mirno rečem, da so moja štirideseta najboljše desetletje. Ena od navad je tudi redna vadba za moč. Trikrat na teden me čaka moj trener Branko, ki mi - z navdušenjem, ki mu ga še nisem povsem odpustila - pogosto v vadbo vključi različne oblike krepitve prijema.

Ena od njih je prav farmer’s walk. Pri tej vaji v vsako roko primem utež (običajno kettlebell) in minuto hodim po telovadnici. Ob tem skušam paziti, da so moji komolci nekoliko stran od trupa - kar pomeni, da težo uteži res nosim in se ne naslanjam na svoje telo (kar bi včasih naredila iz čistega obupa nad težavnostjo te vaje).

V članku iz Guardiana najdeš tudi preproste ideje, kako lahko svoj prijem krepiš doma - brez trenerja in brez sarkastičnih misli med vsako ponovitvijo.

Mimogrede: ko sopiham po telovadnici, se pogosto poskušam smiliti sama sebi in v mislih preklinjam Branka. In Petra Attio. In kogarkoli, ki mi tisti trenutek pade na pamet. Potem se spomnim, da je to moja investicija v prihodnjo Nino. Da bom čim dlje živela samostojno in si pri 85 letih sama odprla kozarec kislih kumaric.

🎨 Meta Wraber in njene ilustracije, ki dišijo po sadju, rožah in nežnosti

Meta Wraber je slovenska ilustratorka in grafična oblikovalka, ki me že leta navdušuje s svojo estetiko. Ko sva se pred nekaj meseci tudi osebno spoznali, me je očarala še z nečim drugim - s svojo ženstvenostjo, ranljivostjo in nalezljivim smehom.

Metine ilustracije sem najprej občudovala na njenem Instagramu, nato pa so se počasi začele seliti tudi v moj dom. Že drugo leto zapored vsak dan pogledam na stenski koledar, ki krasi mojo domačo pisarno. In vedno znova se zalotim, kako mi pogled obstane na barvah, oblikah, motivih.

Moj dragi ima krasno idejo za božično-novoletna darila, ki sem jo z veseljem posvojila. Vsak december v Vodnikovi domačiji v Ljubljani na sejmu ilustracij izbiramo darila – vsak od nas si izbere delo slovenske ustvarjalke ali ustvarjalca. S tem ne polepšamo le dom, ampak tudi podpremo njihovo delo in ustvarjanje.

Zadnja tri leta sem – brez posebnega načrtovanja – izbrala prav Metine ilustracije. Komaj čakam, da jih letos končno tudi uokvirim in zanje izberem posebna mesta. Takšna, kot si jih zaslužijo.

Meta Wraber pri ustvarjanju ilustracij (vir: njen Instagram)

🏖️Najlepše evropsko mestno kopališče

---

Nadaljevanje tega zapisa je na voljo samo plačljivim naročnicam Radovednic.
Če ti je bila dosedanja vsebina blizu in želiš podpreti moje pisanje (ter prebrati do konca), te vabim, da se pridružiš skupnosti plačljivih naročnic. Mesečno ali letno naročnino lahko enostavno izbereš na svojem telefonu (v brskalniku) ali na računalniku. Na Substack mobilni aplikaciji ta funkcija (še) ne deluje. 💌

---

Medtem ko v Ljubljani že skoraj desetletje poslušamo obljube o skorajšnjem odprtju kopalne sezone v Ljubljanici (kar si iskreno še vedno težko predstavljam), obstajajo mesta, kjer je to nekaj povsem običajnega.

Ena najlepših stvari, kar sem jih doživela na potovanjih, je bilo kopanje v kristalno čisti, turkizni reki